Spet nocoj,
srce hrepeni po morski obali.
mesec svetal in zvezda ob njem,
vabita me v kraj,
kjer midva sva užila raj.
V svetlih nočeh mi je mesec senčil obraz,
legal na veke in puščal prozoren pečat,
zvezde so trepetaje hitele skozi noč.
Valovanje morja v srcu je šumelo,
dvoje drhtečih teles, morje je zlilo v eno,
pena vala je postala slana, ko iz oči
od sreče je kapljala.
Veliko noči je preteklo, obala je prazna ostala,
mesec svetli nežno boža morski val,
zvezde še žarijo,
kjer v zenice oči so svoje iskrice sejale.
Morska pena slana je ostala, le ribam škrge je rahljala,
pena se ljubi s peskom pod morsko gladino.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!