Še ena ljubezenska zgodba se je končala

in največji davek bosta otroka plačala.

Se sploh zavedaš, kaj si storil?

Mojo dušo si pohodil.

To bolj boli, kot če bi me ubil.

Ni ga mila, da svoje dejanje bi umil.

Kje sem zgrešila?

Kje napako storila?

Jaz sem te ljublila.

Še te ljubim.

Lahko ti vse oprostim.

Ostala sta mi otroka - tvoja

in bolečina - moja.

Vsak dan me bosta na tebe spominjala,

ko zrasteta pa preklinjala,

čeprav ju tako ne bom učila,

vedno jima o tebi bom lepo govorila.

V življenju nov list si obrnil,

ne boš se več vrnil.

Za seboj hočeš vse mostove podreti,

novo življenje zaživeti,

kjer prostora ni za nas.

Prosim, ustavite čas!

Kaj naj storim?

Slišiš? Trpim!

Prosim, ustavite čas!

Pomisli na otroka.

Naša rana je globoka.

Tvoja kri sta in meso.

Nam je hudo.

Hči te pogreša,

meni se meša.

Sin sprašuje, kje je oči,

meni je najtežje ponoči.

V postelji ležim,

tipam rjuho, si želim,

da bi se vrnil k meni - k nam in rekel:

"Sprejmite me nazaj,

to bil je moj življenjski spodrsljaj.

Jaz vas imam rad!

Le kaj mi je bilo,

da zavrgel največji sem zaklad,

le kaj mi je bilo?"

Kamor se ozrem vidim tebe,

kar primem v roke čutim tebe.

Se pogovarjam z ljudimi, slišim tebe.

Čoham psa, želim si tebe.

Zavidam ti tvojo hladnost,

kako le ti uspe,

ko v meni vse vre, boli?

Zavidam ti tvojo neprizadetost,

kako le ti uspe,

ko v meni vse vre, boli?

Majda12345