Otrok moj zlati,

ne morem te pustiti spati.

Tako sem sama, žalostna,

ko vendar bila bi rada radostna.

Tvoje očke so zaprte,

roke ob telesu so kot mrtve.

Zbudi se otrok moj zlati,

pojdi se med otroke igrati,

veselo vriskaj in poskoči,

da srečen te gledal bo tvoj oči,

da bo tvoja mamica nasmeh na obraz dobila,

da lahko te k sebi bo privila.

Vse je v božjih rokah zdaj,

poti več ni nazaj.

Zate bomo prosili in molili,

da Bog se te usmili,

te vrne nazaj v življenje,

nam zmanjša hudo to trpljenje,

ko vsi nemočni zate trepetamo,

življenja usode ne poznamo.

V življenje kličemo te mi,

prosimo Boga, da ti med nami nakloni še mnogo lepih dni.

Sledi klicu v življenje otrok moj zlati,

čeprav vem, da želiš si spati,

si odpočiti, težko breme s sebe odložiti.

Pa vendar jaz vztrajam,

nikakor te usodi ne predajam,

čutim, da ti bo uspelo.

Duša tvojega telesa,

še ni pripravljena na odhod v nebesa,

zato se potrudi

in se zbudi.

Zdaj!

Majda12345