Brez ideje objameš palec na nogi
Pogladiš svoje razmršene lase
Dovolj je pisanja za danes
Prebrisano sonce se odpravlja drugam
Tema vstopi skozi okna
Luč osvetljujeje osamljeno kuhinjo
Predpražnik se spomni samo tvojih stopal
Vse je preveč premaknjeno proti koncu
Veter raznaša ljubezen – nikoli k tebi
Postaviš se pred vrata
Zagledaš se v modrino sive slike
Spomin te spomni na otroka ki je tekal po vaseh
Premišljuješ o denarju – katerega nimaš
S kruljenjem v želodcu pozdraviš polnoč

Matej_Krusic