bel papir skriva poglede

razrahljane vezi čuvajo domove

in vsi oglašajo varnost

rast in bogastvo

Evropa obljublja rešilne jopiče

na nogah so plavutke

a v rokah ni moči

v prisilnih jopičih smo vsi 

bel list še vedno zakriva domove

sence zbrišejo vse sledi

in kup knjig določa nam življenje

kup knjig 

ki se ga ne da prebrati

zato se vlada na plečih ljudi

zalepljeni jeziki pa trudoma poizkušajo brati zakone

iščejo pravico

ki je v njih ni

a meni tihe sanje pojejo v uho

da nekoč tako ni bilo

bilo...

da bo nekoč drugače

nobody