ti-
šina udira
med kotanje
v lužah me meče, vodo,
od ene k drugi
umirjenosti
gubam se pod leskami
vlaknasto širim (širim)
in krčim (krčim)
in molčim
molčim
MOL-
ČIM!
– čim
v mólu
žalostnem
zapostavljenem
v svojo tišino obmolknem
in prisluhnem –
še srne v gozdu
ne govorijo
Poslano:
24. 05. 2014 ob 15:47
Spremenjeno:
25. 05. 2014 ob 12:14
Ja, umetnost je ....tudi tišina pričakovanja :)
originalnost
ali samo bolečina pod lesko
Lp
Poslano:
24. 05. 2014 ob 20:00
Spremenjeno:
24. 05. 2014 ob 20:00
Hvala, me veseli, da je razvidna povezava s Cage-ovo skladbo.
Lep pozdrav
Poslano:
24. 05. 2014 ob 20:01
Spremenjeno:
25. 05. 2014 ob 12:14
Skladbo :) ja, je. Glasbo?
Lp
Poslano:
25. 05. 2014 ob 10:08
Spremenjeno:
25. 05. 2014 ob 12:14
Odlična pesem, ki bi tudi brez asociacije na 4,33 stala takšna kot je!
Edini pomislek se mi poraja pri drugi kitici. Si hotel s ponavljanjem glagolov doseči stopnjevanje? Glede na to, da imaš v zaključku z velikimi tiskanimi napisano ... To si predstavljam kot nekakšen krik?
Vabim k debati. :)
lp T.
Pa pri zadnjih dveh verzih se sprašujem, če rabiš besedico še?
lp
Pozdravljeni!
Da, želel sem doseči stopnjevanje, ki v oklepaju predstavlja naraščajočo potrebo po tem, da subjekt preseka tišino in spregovori. Ker je v ospredju voda (celo poosebljena), predstavlja ponavljanje tudi odboj od brega (dinamično bi prvi glagol bil glasnejši, njegova ponovitev pa tišja, kot nekakšen odmev). Sicer pa ste dobro opazili, velike črke res predstavljajo krik, ki pa je zadušen, neizrečen in v najboljšem primeru le majhen val (kar se vidi v grafični podobi pesmi). Nato pa, v zaključku pesmi, krik (ki se nikoli ne manifestira, je le potreba v glavi) v tišino obmolkne.
LP
Besedica še se mi zdi primerna, ker izraža določeno mero obupanosti. Ne samo voda - še celo srne so mrtvo tiho.
LP
Poslano:
25. 05. 2014 ob 12:28
Spremenjeno:
25. 05. 2014 ob 13:49
No, to se vse lepo vidi v pesmi.
Ampak odmevanje kot praviš ... Zvokovno bi bila neka kakofonija zvoka (če vzamem primer z vrha gora). Torej neko prelivanje eno v drugo. Oz. preden besedo poveš do konca, se že začetek prve začne oglašati. Mogoče bi bilo bolj zanimivo, če bi se v tej smeri poigral. Odvisno je, kakšno zvokovnost hočeš doseči. Ali se ti glagoli samo glasovno ponavljajo v glavi ali po principu, ki sem ga prej omenila.
recimo:
gubam se pod leskami
vlaknasto širim / im
in krčim / čim
in molčim /
čim
MOL-
ČIM!
Kot nek neprekinjen boj. Glagoli, ki se zlivajo eden v drugega. Dokler ne pride do tega krika, ki spet preseka in se ustvari "tišina".
S krajšimi zlogi dosežeš hitrejše dogajanje. Kot bi pohiteval do zadnjega.
Se mi samo porevajo ideje. Odvisno je pa seveda, kaj ti želiš.
Hkrati imaš pa tudi besedo čim, ki je tudi večplastna.
lp
Odlična ideja!
Se strinjam z vašim predlogom, odmev precej bolje ponazarja krajšanje in požiranje zlogov po vašem principu :) Z vašim dovoljenjem bi pesem spremenil tako, kot ste rekli, torej:
gubam se pod leskami
vlaknasto širim / -rim
in krčim / -čim
in molčim
/ -čim
MOL-
ČIM!
LP
Poslano:
25. 05. 2014 ob 19:16
Spremenjeno:
25. 05. 2014 ob 21:43
Če se ti zdi ideja v redu, fino. :)
Samo zdaj bi še premislila, kako bi to zvokovnost spravila v besede.
Oz znake.
/ - kakor vem pri dramatiki pomeni prekinitev besede, replike.
Zanimivo bi bilo še ta princip najti v pravi pisni obliki.
Na tvojem mestu bi še malo raziskovala z oklepaji, vejicami, mogoče celo kakšnimi drugimi znaki. Mislim, da bi bilo vredno poskusit. Da tudi če ostaneš pri tej verziji, ti bo sigurno dalo nekaj novega za mogočo naslednjo pesem. :)
lp
p.s.: Pa ne me vikat ;)
Poslano:
25. 05. 2014 ob 21:43
Spremenjeno:
26. 05. 2014 ob 10:24
Se strinjam, trenutno se malo poigravam z različnimi možnostmi - dodajanje odmeva lahko kmalu poruši ritem, ki se mi zdi ključen. Po drugi strani pa narašča kaotičnost z dodajanjem odmevov ...
Bom še delal na pesmi, morda pridem do idealne verzije, sicer pa, kot praviš, bo prav prišlo pri kateri drugi.
Hvala in lep pozdrav
Ja, imaš prav.
Ritem je pomemben pri pesmi. Predvsem pa da se tisti notranji ritem, ki ga čutiš, sklada s tem, kar je napisano. Da poiščeš in potešiš svoj ritem, bitje svojega srca ter misli. :)
Vsekakor je pa pesem, ki ne glede na Johna Cage-a, odpira zastiranja med besedo in tonom. Razpira zanimiva lomljenja glagolov. Prepleta med tišino, ki šine med molčanja in moli svoje mole k glasbi. Tišina je del zvoka kot je zvok del nje.
Bravo!
lp, T.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sonofearth
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!