V pritličju

zavese zakrivajo

poglede z obeh strani,

naključni sprehajalci

si burijo domišljijo

kaj je za žametnimi

rdečimi rožami,

ki kot naravni mejnik

poleg stene

ločijo med zunaj

in znotraj.

Čipkaste zavese

strpno gledajo

kot perfekcionist,

nevidno v notranjost

bi rade oči,

a meja je določena

in večina nikoli

ne pride notri,

da bi videli

kaj je za temi stenami,

ki gledajo tuje korake

in tiho držijo skupaj.

Večne poglede

in počasne korake

do drugega doma,

koder stopnice

vodijo v višino

in zavese niso potrebne.

Le potres zamaje pogled.

IŽ-lev