Dr. Öetker Ellen 1/2
KAUKA

sprepésnil: Kobrowsky
original: http://www.heise.de/ix/raven/Literature/Lore/TheRaven.html
zatiste, kine znatebrat: https://soundcloud.com/kobrowsky-vladimiljanovi-teodozij/kavka

Enkat u srétnu či, xemtuhtov zjeban, brezmo či,
Nadkupom čudnih, starih knih, u kérih piše nót marskéj,
Me témxem kinku, skoru spanju, jenéki slično blótr kanju,
Koda enbi bóbn sanju, po vratih moje kamre bum.
“Aj ennau biskpr šu”, smšépnu, “povratih mojekamre bum -
Čiscamtó, ma mjesna sum.”

Mamše tóčn uspu minu, kode cembrau mrassm rinu,
paud sacga čika xeju gasnu, smradpo kléh jegnilih prasnu.
Smkómičakov dabójutr; – somknige ble-e dini futr,
nafutru žalost bijstéh sutr- nile Nóreveč sesum-
I méje zapu stilo um.

Insvi léče žalostno šuštenje u sazga férn kafr jólčne barve
Meje živčn ganar dilo – na filals tkófan tasti čnome grozo, k čen kol;
Tkódaz dejda, pmisr cépr mérpo stalo, stausem samka korbu dalo
“Enče hmennau bisk, alkvajzdej tóen vele um-
Rahlo pozn hmennau bisk hót tale vele um;-
Tójetó, ma mjesna sum.’

Zdejsem sežé opo gumu; nise mvečmo rilca sumu,
“Gu spót,” se mréku, “algu spa, opro stita mikar vba;
Ampak, sori, mausm spau, xtemi tó knéžno potr kau,
Xte mitók tiho potr kau, povratih mojekamrebum,
“Denismbiu čizzih kvaslišm” – klevrataófna mójpo gum;-
Samte ma, ma mjesna sum.

Smglu boku temo bulu, stautm dóuh in Némo tulu,
Dvóme sipo rajov, sanje sanjov, k čen ben si živjih nipréh upov um;
Nu benpre lomu niti šine, nu bena tema nčne zine,
in vsekar zmoji hustvn šine, jej mébló udle Nóre zglasnostjo naminimum.
Jesm biugdór tóje réku pa u dmevmi jena zajpr nésu šum.
Čiscam tó, ma mjesna sum.

Na zaj v kamro semko rakal, ko ddušov čili bipo makal,
Kospécem slišu rupu Tanje, šeblna glaskt jepréj un.
“Pa valjda,” rékusmsi, “valjda néki mipo pólknih zbija;
Nejpo bulm, mr bitje mularija, nejvidm žétóčudo vzun -
Nejsr cépr mérbó zase kundo innaj vidm žétóčudov zun; -
‘Samvétrje, mamjesna sum!’

Smpolknca o ct ru, je en frfotajne nótpr šu inme skorpo dru,
In srécobej kavkastala, šezačasa Tita jije zrasuklun.
Nejebeona živesile; nerečemi nebu, nemu Neživjomile;
Veheméntno, k dap kraljice jovzre dile, jezdejnótr, préjpauzun -
Prstala Jézusu naglavo, nakrižnavratih, préjpauzun -
Prstala inpu srala, mamna sum.

Pajepo srana ptica gnila, mistrahzo braza prepo dila,
Xetkórésno instrógo jeno sila, ajeméla ptičium,
‘’Čeprav klunru menmaš insibós, navadnakavkasi, nekós.
Smrtprnašaš, bógoklétna, oskubi svójko stum -
Ka kóte jehu Dičpo klical, kostaskle nila sporazum?”
Kavka dé, ‘Temamna sum.’

Začuden na perjadjo iščem smótrič, koda bipo slušal radjo, “bralje Ivanlótrič”,
Akluptému njéno dgovor smótra mine nudi – razvo zlaga nemój um;
Najbrž nimam kejfa lit, čerečem, dane trézen neo pit
Sečlovek niše našel, kibi ptičmu zganjal takšen hrum -
Ptičal zvér, Najézusu nakrižu zla izvir zganjal takšen hrum,
Ziménom tém, ‘Temamna sum.’

Akavka smélo, osamljeno, sedé, naglavi Jézusovi čivkne le,
Tastavek en, koda znjimbi izstrelila svojodušo vame bum.
Nikavknila beséde druge – premaknila nifr luge -
Dokler naravnst, brez vijuge, zinilsem “Žévečkrat meza pustilje kak kum -
Tudtibóš spizdila zjutraj, zapustitev mojih upov je izum.’
Izkljuni ptič: ‘Temamna sum.’

Skormejkap, kj ptičtó djau, očóka smse maupo scau,
‘Itak,’ smsiréku vbrk, ‘móre ptičkot gramo fónnau čenbit téhbe sét,
Sajnajbrž mélje gospo darja, kjebiusum livo póvndnarja,
Potémpa polom pase prasc pretvarja, danikriv, doklerga enne šutnev glavo bum -
Ko žalostinka, kisesliši, uppo vrne, dapra vica jepri hiši sšutom vglavo bum,
Poje: ‘Temamna sum.’

Mejekavka načudila, vna smehmi usta zakri vila,
Próckavkojézusu obrnjeni fotélj jemojarit zasédla bum;
Inko semsev kavčpo grézal, sempomo žganih svojih drézal
Sezdomišljijo svojo zezal, kajče tapiš čanc obléčenv krókarjev kostum
Kajčeta nemarni, téčni, zóprni, črnobni inzlóhotni pšanc obléčen vkrókarjev kostum
Kokavkne mi: ‘Temamna sum.’

Se déusm, sira zbijalglavo, azravenmólčal kodzastavo
Privóščil ne be sédper jadi, kjebov ščala vame odu zadi;
Šein šesm tó u gibov, obnaslonjalo zglavoribov
Insem póuštre prepo gibov, vsoju varčne žarnce 1200 Lum
Póuštre, kjihveč vsoju varčne žarnce 1200 Lum,
Oh, nebóveč Ona tlačla, mamna sum!

Po témse zragzgo stiuje malo, jepo travi zadišalo,
Svétiangl varu hmój, spušil bóen đojndzmenój.
“Prekléta,” semza tulil, “bóhte jepo slul, zraven angela jedau
Zdimom – zdimom nadspo mine, najle Nóramine bum!
Vdihni – vdihni póhaj svéte téra stline, najle Nóramine bum!”
Akavke le: “Temamna sum.”

Sm “Prerok!” réku, “zdraha zlobna” – siprerok, česhu dičal tič! -
Alsam vragte kmeni jepo slal alpri vedel teje tvójbo lani ptičium,
Samcat sam, anebojéč, vdeželi gnilitéj propadli -
Vtéjhiši groze – vseskupije nesporazum -
Ajše – AJ še enméjhn upajne, detalese razréš nesporazum?”
Sikne kavka: “Temam jesna sum.”

Sm “Prerok!” réku, “zdraha zlobna” – siprerok, česhu dičal tič! -
Prne bésih, xemra stézajo nadglavo – Prbógu navi Šarjih miraz svetli um -
Povej, patétični téjduši, alpanaj jezik set osúši,
Češegdajmi kuracpuši ta, kjizdejangeli kupujejo parfum -
Čemeše gdajnjén jóšknav duši njén, kjizde jangeli kupujejo parfum?”
“Pomojene, mamjesna sum”.

“Najtó tvojezadnje sobe séde, kuračrna!¨ kriknem izbéde -
Zmigi svojo rt na zajmed perutnino, hudičuv rt stópernato živino!
Padap perésce neo stalo zatebój, zme neti malo!
Samoto simi stranna gnalo! – spizdi Zjézusa brž bum!
Nebrskiveč pomojihgréhih, spravi svojo kavčjost Zjézusa bržbum!”
Kavka dé: “Temamna sum!”

Nejebe kavka, glupa ni, akrse di, akrse di
Jézusu natrnast glau, navratih mojekamre bum,
Invo čimi pticazre, kodav sepra sica vé,
Injénasénca namepada shalogénke s svetilnostjo 1200 Lum;
Inkoza léga kavčja prerinesev vsemojepóre, spustijo rokemoje vratle Nóre. Bum.
Jesmkriu – mamzdejna sum.

Kobrowsky