Dežuje.
V luži odsev sreče
najinih prekratkih let.

Potikam
se po mestu, toploto
iščem tvojih rok.

Čaka
me v rdečih rokavicah
in rdečih ustnicah.

Govorim
a ne komuniciram,
kakor sem nekoč s teboj.

Osvajam
le še z migljajem
in z dotikom let.

Božam jo,
a ne dotaknem,
draži me,
a ne doseže,
izbruhneva,
ugasneva.

Čutim
te v srcu,
od kjer ne greva več drugam.

Dežuje.
Zunaj tam za oknom sobe
najin svet izpira stran.

Y