Kopnim kot sneg v zgodnjem maju,
drsim in se sesedam.
Použivam žarke, ki za naju
jih vedno sama gledam.

Kopnim in vsa se lesketam,
kraljica nisem, ne princesa.
Preprosto jaz, iz dneva v dan,
kot pekel, kot nebesa.

Vpija me zemlje rjavi plašč
in pijejo me trave
in srka me vročična dlan
in manj me je, vse manj in manj.

Preprosta zel posrka me
in niti mladih žit,
modre oči spominčice
in purpurni zenit.

Kopnim kot sneg in mojih let
iz dneva v dan je manj.
Ustavila bi čas in svet,
izstopila iz svojih sanj.

Marina