Razkrižje
Na razkrižju
sem obstala.
Sem gledala
v vse štiri smeri,
dokaj podobne
so si bile,
vse štiri prazne,
nikjer nobenega
ne avta ne človeka,
nobenega smerokaza,
samo sonce je potiho
sijalo povsod enako
in gledalo,
kako bom rešila
to uganko.
Kam,
naprej,
nazaj,
na levo
ali morda na desno.
IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev
Pesmi
- 19. 05. 2014 ob 03:00
- Prebrano 592 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 80.2
- Število ocen: 4