Premor
Mrko se večer prevesi
v temno hladno noč.
V mokri sodrasti zavesi
ni leteti moč.
Plahte padajo brez konca,
misli onemijo.
Zrklo nemo čaka sonca.
Sanje zdaj molčijo.
Zdi se, da nebo umira,
pa je le zaspalo.
Je pobralo iz večera
upanja premalo?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 10. 12. 2008 ob 10:56
- Prebrano 748 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 294
