Žolca


Zlezel sem iz vode in se znašel med sebi enakimi

Nebo je rožljalo kot pokvarjen mikser
Na njem so patruljirali kačji pastirji jeznih obrazov
Po navodilih za uporabo opice smo korakali
v isto smer

Verjetno mora biti še kaj več, od tega
da se zgolj spleza z drevesa. Toda kaj?
sem pomislil, zastal
in bilo je dovolj, da je tiktakanje prenehalo

Izročil sem jim gorjačo, posmrtne ostanke
in od takrat so me imeli za stvar
za kos plesnivega kruha

Pa so me kar pustili, da sem šel
Postlal sem si s suhim senom. Pihalo je
nabijale so pločevinaste žoge
namenjene vnukom

Pustite me spati, da vas odsanjam
In če boste skrepeneli, naj me pride zbudit
maratonec
Naj ne jeclja, ko mi bo pojasnjeval
vrednost človeka

Medtem pa bom mižal ter se trapil s pisanjem
poslednje pesmi, primerne teži v želodcu
ki mi jo povzroča družbeno telo;

takšne, ravno prav zbite, da jo bo možno zariti
v moje natlačeno srce:

jaz
bom          
počil

Srečko Luštrek

Ana Porenta

urednica

Poslano:
17. 05. 2014 ob 21:32

Evolucija je res za počit zanimiva ;) Pesem mi je všeč, samo tule se mi zdi rahlo hermetična, še iščem navodila za uporabo;

Pa so me kar pustili, da sem šel
iskat suho seno. Pihalo je
nabijale so plehnate žoge
namenjene vnukom

Zastavica

Srečko Luštrek

Poslano:
18. 05. 2014 ob 10:33
Spremenjeno:
18. 05. 2014 ob 12:29

Ja, me veseli, da deluje, ker pri tako napisanih me grize dvom, če so preveč ohlapne.

Nalašč sem sicer naredil rahel prehod iz prvega  v drugi verz, ampak vidim, da bi ju, glede na nadaljevanje, moral ločiti. Zdaj se namreč lahko bere tako, da je šel po seno in se je vrnil.
Pred očmi sem imel resničnega človeka, ki so ga med drugo sv. vojno pohopsali domobranci, pa se je en kratek čas družil z njimi, potem pa je kar odšel - domov. Ampak hec je bil, da je isto vajo ponovil še pri partizanih. Imel je gromozansko srečo, da ga takrat ni prekril mah, ali pa, da ga danes ne izkopavajo forenziki. 

Osebek v pesmi se tako izloči iz črede, ker ni najbolj navdušen, da bi  kimal, ploskal in tulil v isti rog. V nadaljevanju kitice se čas lahko dogaja hkrati v preteklosti in zdaj,
saj ima zgodovina še vedno to čudno lastnost, da se rada ponavlja.

Ni pa to pesem o priljubljeni polpretekli zgodovini, da se ne bo kakšen bralec zaradi komentarja pustil zavesti. In res je - gre o evoluciji v širokem pomenu.


lp


Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
18. 05. 2014 ob 13:00
Spremenjeno:
18. 05. 2014 ob 13:13

Boljše je zdaj, ja.

Meni se pesem bere kot evolucija človeka, ki je prinesla nekakšne norme, ki so si jih izmislili ljudje in jih uresničujejo ljudje, čeprav so še tako nesmiselne, se prenašajo iz roda v rod, odkar je človek pozabil na primarna navodila in zlezel z drevesa ;) - ali pa, če hočemo, okušal jabolko s prepovedanega drevesa. In na koncu se je vse tako zapletlo, da se ne da več ločiti med notranjimi, vrojenimi imperativi in tistimi zunanjimi, družbenimi, in ne ve se, kateri katere postavljajo in kršijo in skratka, kaj sploh je prav ... s takole žogo bodo vnuki res težko igrali pravične igre. Za počit, res.

Čestitke,

Ana


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Srečko Luštrek
Napisal/a: Srečko Luštrek

Pesmi

  • 16. 05. 2014 ob 11:56
  • Prebrano 982 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 487.4
  • Število ocen: 12

Zastavica