SMRT
Z raztrganimi misli,
izgubljen,
Čakajo te samo še visli,
potapljaš se v sen.
Kmalu občutiš bolečino,
ki sega v daljavo,
komaj da še kdaj sestaviš rimo,
in pesem pravo.
Brez sape,brez življenja,
spiš kot mrtva lutka,
ki nikoli ne sanja.
Smrt te čaka,
da bi se napila tvojega strahu,
da ostal bi brez koraka,
in bi se utopil v snu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: BlackRose(Leona)
- 13. 05. 2014 ob 16:32
- Prebrano 505 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 81.6
- Število ocen: 3
