Vedno znova se uzrem,
na tisti vrh,
ko naenkrat si jopič zapnem
in spreleti me srh.
Občutim rože daleč stran,
in sence prelepe,
prišel je nov dan,
poln sreče.
V jutro se zbudim,
prelepo brez dežja,
ko spet nazaj zaspim,
plavam po globinah morja.
Se vidi prelepo nebo
in beli oblaki,
v laseh začutim roko,
slišim žabo v mlaki.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: BlackRose(Leona)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!