Kot slepec
Prehodila sem
pol poti.
Usedla sem se
na grčavi stol
iz razkosane bukve.
Žeja me muči
in iščem steklenico
po polnem nahrbtniku.
Razmišljam na cilj,
še bolj na to
ali hodim
po pravi poti,
da nisem slučajno
zašla in se izgubila
med peščenimi cestami,
med kolovozom
različnih poti.
A nikogar
ne morem vprašati,
nikogar ne vidim
in grem naprej
kot slepec,
ki ve kam bi rad prišel,
ne ve pa
če je cesta prava.
To je gledano metaforično na tvojo pesem
naše življenje v tem neurejenem svetu,
ko bi vsi hoteli prav,
a nekaj njih med nami
nam nastavlja krive smerokaze.
LP tomi
Pozdravljen Tomi,
sveta res ne moreš spremeniti, da pa se preobrnati kakšnega človeka,
če se je slučajno izgubil. Priznam, tudi jaz se občasno izgubljam,
čeprav poskušam na pravi način na hitro ne gre.
Smo pač unikatni, vsak posebej, a ni boljšega od prijateljstva.
Lep pozdrav, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 13. 05. 2014 ob 02:27
- Prebrano 615 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 114.95
- Število ocen: 6