Skozi okno strmim v daljavo,
ko bi le bila kje drugje,si mislim domišljavo.
Zakaj se to vedno meni zgodi,
zakaj vedno meni teče kri?
Ko jočem ponoči,
srce glasno kriči.
Da nihče me ne vidi,
se mi zdi.
Sreča,veselje,vse to izgubim,
ko v drugo zgodbo letim.
Ne vem kje je resnica,
ali kaj je krivica.
Bežim stran od vsega,
to je moja prisega.
V zgodbah živim,
v resnici pa spim.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: BlackRose(Leona)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!