Z glasnostjo me pripneš na ledeno ploščo,
po kateri drsaš nabrušene besede,
kakšna trdo pade,
koščki zmrzali pršijo,
koža dela vršičke,
na katere zleze neukročen bes
in kristali rezgetajo.
Sežem v jedro,
iz žepa za nujne primere
poberem žerjavico
najinih uskladiščenih pogledov,
utrinki se spremenjo v ognjišče,
z ledenih sveč
odkapljajo klicaji,
pike poberem
in ti jih vtisnem
za nasmeh.
Poslano:
12. 05. 2014 ob 17:52
Spremenjeno:
12. 05. 2014 ob 18:20
Dobra ideja, kaj lahko narediš s pikami... spremeniš jih v nasmeh
lp
Poslano:
12. 05. 2014 ob 18:20
Spremenjeno:
12. 05. 2014 ob 18:33
. .
. .
. .
. . .
Super pesem o načinu dialoga, pa tudi o strpnosti, potrpežljivosti in pripravljenosti na mir. Nekaj, kar nam vedno bolj manjka! Če hočemo prijaznost in lep odnos, moramo začeti najprej sami ...
čestitke.
Lp, lidija
super pesem, čestitke
lp, Mateja
Mateja, hvala :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!