Po lastni poti zadoščenja
sem neposredno stopil v njihovo past,
past za živali, bitja in uši,
trdega dotika pesti in izgube.
Nazorno smo postali bratje,
v tej deželi trdih ukan !
Padec iz verig samo za trenutek,
bratovščina se je zbrala brez besed !
Ne razumno so gledali moj smeh,
ki je prihajal iz prepone, skoraj tako ...
Bil je nizek kot najbolj nizek ton ...
Še bas ne zmore mojega smeha,
kaj šele oni ...

primosrajtmajerevski