Ko vstopim v hišo groze v zabavišču,
korajžno grem s smehljajem na obrazu,
dokazal bom pač notranjemu jazu,
da ni me strah prikazni v tem blodišču.
Nad mano zli vampirji, okostnjaki,
s sekiro rabelj žrtvam glave seka,
tam za vogalom smrtni krik odjeka,
nasedejo tem trikom le bedaki.
Nasmeh vseeno mre, dlani so potne,
zdaj hočem ven, da rešim se bremena,
k izhodu vodijo stopnice motne.
Dobil sem, kar sem plačal, dobra scena,
brž duri na stežaj odprem zakotne,
pred mano trden zid, opečna stena.
urednica
Poslano:
12. 05. 2014 ob 22:25
Spremenjeno:
12. 05. 2014 ob 22:26
Uh, šokanten zaključek, ki spominja na moraste sanje, ko je človek že prepričan, da izstopa iz kupljene groze za zabavo, se zave, da je brezizhodno ujet. Zgodba je pravzaprav grozljiva (v svojem zaključku) čeprav nas skozi ves potek vodi prepričanje o "srečnem koncu". Potem pa "twin peaks" zaključek! Vse to seveda v obliki popolnega soneta.
lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ficra_zom
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!