Moje življenje

Kmalu po rojstvu
narišem krožnico
nanjo povprek
začrtam tetivo
napnem vektor


izstrelim ga
visoko in daleč
čez Vena Pilona
kasarne
faks


čez neko službo
v informatiki
križanke
kolo


da mu spotoma
ojekleni ost in
zrastejo krilca
v drhtavem prebadanju
vakuuma


dokler se nekoč
ne zapiči v tla
med cvetoče brogovite
ki jih bom duhal
in se nastavljal soncu
kot siv in raztresen
pepel.

ficra_zom

Ana Porenta

urednica

Poslano:
12. 05. 2014 ob 22:00

Imenitni izseki, res deluje kot izstreljena puščica, ki švigne naravnost ... samo tale dva verza se mi zdita preveč navadna glede na ostalo pesem:

ko leti v hrepenečem
iskanju novega

Poskusi najti bolj svež izraz. Se strinjaš?

Lp, Ana

Zastavica

ficra_zom

Poslano:
12. 05. 2014 ob 22:42

Hvala za vzpodbudo, sem poskusil.

v drhtavem prebadanju
vakuuma

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
13. 05. 2014 ob 14:51

Se tudi tebi zdi boljše?

Pesem mi je všeč, po eni strani niza to matematično terminologijo in imenovanje mejnikov, hkrati pa je daleč od nizanja, v pesmi je zračnost in medprostorje, ki bralca prebudi k iskanju lastnih podob. Iz pesmi prihaja občutenje življenja, ki veje še iz posutega pepela. Čestitke,

Ana

Zastavica

ficra_zom

Poslano:
13. 05. 2014 ob 15:17

Hvala, Ana, seveda je boljše tako, a ne bi iskal te variante, če me ne bi ti opozorila na to. To je tudi eden mojih redkih poskusov pesmi v prostem verzu, zato sem podčrtanke še toliko bolj vesel. Čeprav se morda ne zdi tako, sem se s tem prostim verzom kar pošteno namučil!

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

ficra_zom
Napisal/a: ficra_zom

Pesmi

  • 11. 05. 2014 ob 09:40
  • Prebrano 886 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 728.11
  • Število ocen: 19

Zastavica