
Priznala vam bom svoje mrke misli,
še sama sem jih skušala pregnati.
In preden sem hotela jih priznati,
potisnili skušnjavo so pod visli.
Pod kožo skrivala sem nežno bitje,
ljudem kazala drugo stran podobe,
da videli so le poteze grobe,
čeprav v očeh tičalo je razkritje.
Podoba žal me je utesnjevala,
moj glas le nemo klical je čudesa.
Obraz zarila sem pod pregrinjala.
Nekje globoko v meni, kraj očesa,
je bivala in se utrjevala,
brez sna, jetnica moškega telesa.
Essentia, super sonet, glede vsebine in forme ! Čestitke,
shadyyy
Se pridružujem mnenju zgoraj, formalno je sonet odlično izpeljan, kar se tiče tematike pa ... naj vsak bralec vidi sam!
Lp, lidija
PS:(samo eno vejico sem ti vstavila v zadnji verz (vrinjen stavek je))
Shadyyy, dama, hvala!
Lidija, hvala za podčrtanko in dodano vejico. Ful sem vesela! :)
Lp, Essentia
Ko bo izšla pesniška zbirka, v kateri bo ta sonet, jo hočem imeti!
Lp, Jošt
Jošt, zelo lep kompliment si mi naklonil! Hvala!
;) lp, Essentia
res super da grejo prav kocine pokonci, čestitke in lepo bodi
lp,
Svit, levček, hvala vama!
lp, Essentia
Levcek, mir auch, aber das ist mir Wurst. Danke, Essentia! Končita:)
((Google translate: Jaz tudi, ampak to je moja klobasa. Hvala, Essentia!))
Aktualno:) Lp, Jupiter
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!