Mar ne čutiš bližine,
mar ne čutiš miline
krika srca tebi,
ki te v pesmi opevam.
Podaj mi svojo dlan,
privij me v objem,
rada bi čutila ritem
tvojega srca.
Ne poznaš me,
ne vidi me tvoje oko.
Morda nikoli te ne srečam.
In vendar se sprašujem:«Zakaj mi
srce zaigra, ko te v pesmi omenjam?«
Svojim sanjam te predajam,
morda nekoč začutiš,
kako globoko si v meni.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!