KAJ TUKAJ POČNEM
Odsev pajčevine v delcih
zdrobljenega ogledala,
nejasen obris zatohlosti.
Razpoke na steni stiskajo
škripajoče vzdihljaje.
Kaj tukaj počnem?
Čepim v atomu pajčevine
izgubljenega časa.
Na starem podstrešju,
med razscefranim časopisjem,
ki ga sapa iz špranje
pomika proti telesu
nevidnega porcelana.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nena
- 05. 05. 2014 ob 22:15
- Prebrano 596 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 195.21
