Spet bom ...
Spet bom sedla tja pod lipe.
V tiha listov šelestenja
bom stegnila tanke roke.
Tebi pač bi dopustila,
tvojim krilom netopirja.
Kot princesa bi se ovila
v tanko svilo predvečerja.
Spet bom sedla pod kostanje.
V tiha cvetij šelestenja
bom zanihala le boke.
Tebi pač bi dovolila,
tvojim žametnim rokam.
Kot sirena bi zavpila,
stoj, ne odhajaj spet drugam!
Spet bom sedla k ognjem sle,
ob kamnita črna ognjišča,
kjer bom rekla: vzemi me!
Tebi pač bom prepustila
kodre lačne, ustne vroče,
temne oči v to noč sijoče
in do zarje te ljubila.
V tiha listov šelestenja
bom stegnila tanke roke.
Tebi pač bi dopustila,
tvojim krilom netopirja.
Kot princesa bi se ovila
v tanko svilo predvečerja.
Spet bom sedla pod kostanje.
V tiha cvetij šelestenja
bom zanihala le boke.
Tebi pač bi dovolila,
tvojim žametnim rokam.
Kot sirena bi zavpila,
stoj, ne odhajaj spet drugam!
Spet bom sedla k ognjem sle,
ob kamnita črna ognjišča,
kjer bom rekla: vzemi me!
Tebi pač bom prepustila
kodre lačne, ustne vroče,
temne oči v to noč sijoče
in do zarje te ljubila.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marina
- 07. 12. 2008 ob 22:00
- Prebrano 649 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 271
- Število ocen: 9
