BO
Prižgala bom lučko,
za večnost za čast,
za prepih med vrati,
za prekratkih dni čas.
Nisem še stara,
a enkrat bo čas,
da se usedem,
izmučenih dlani
ozrem se v dni,
ko sem bila, živela in šla,
daleč stran od svojih poti.
Že zdaj vem,
kako mi bo žal.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
- 02. 05. 2014 ob 22:21
- Prebrano 627 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 217.77
- Število ocen: 7
