Forum

Čas (ne)dojemljivih padcev: Danja Đokić

Čas (ne)dojemljivih padcev



tišina je danes postala neznosna
in moji vdihi upočasnjeni pri dotiku s pesmijo
z do pred kratkim dostopnih sedmih nebes

dva dela mene nista preživela padca

in na svojo žalost sklepam
da je od mene ostalo le še
preutrujeno srce in nekatere kosti
ki so v času otroštva napačno zrasle

tudi takrat nisem bila vešča padanja

znova se učim hoditi na enak način
kot sem to počela v tvoji senci
in razlagam znamenja nebes razdeljena
na dan in noč ki imajo dobro poznane
klimakterične težave in jih nikakor več
ne ločuje vsemogoča svetloba

moje sonce je vidljivo pri vzhodu na (za)hodu

lahko bi spet začela gojiti bolečino
in atmosfero samote objemati z rokama
meni to najbolj pristaja in mi odpira
nepredstavljive možnosti polovičnega pomilovanja
ko začenjam z gestami komunicirati s seboj
vse stene imajo obliko steklenega zvona
ki si ga obilno zalagal
s časom izgubljenih sanj
iz sozvezdja lovčevega levega stopala

tudi oni so začeli (raz)padati

kaj bi porekli moji predniki na strahopetnost
ki sem jo prevzela s selitvijo
v ogromno zapuščeno srce
in če bi še vedeli, da sem
osmi marec prebila na oddelku
uniformiranih balkanskih žena
v novih škorenjčkih mary poppins
z neodprtim dežnikom
ki bi mogoče upočasnil let proti dnu

še vedno ne obvladam padanja

zdaj me objemajo samo trije neuspehi
včeraj danes in jutri popolnoma identični
klavstrofobiji ki jo čutim
strjena na dnu šalice
kava, ki nam ni bila usojena


tudi tokrat spominja na (pro)pad

 

Jure Drljepan (JUR)

Poslano:
01. 05. 2014 ob 21:28
Spremenjeno:
01. 05. 2014 ob 21:30

<!--[if gte mso 9]><xml> Normal 0 21 false false false SL X-NONE X-NONE MicrosoftInternetExplorer4 </xml><![endif]-->

Original:
Vrijeme (ne)zapamćenih padova


danas je tišina postala nepodnošljiva
i moji udisaji usporeni u dodiru s pjesmom
sa donedavno dostupnog sedmog neba

dva dijela mene nisu preživjela pad

i na osobnu žalost zaključujem
kako je od mene ostalo još samo
preumorno srce i poneka kost
krivo srasla u doba djetinjstva

ni onda nisam znala padati

učim se ponovo hodati na isti način
kako sam to radila u tvojoj sjenci
i tumačim znakove neba podijeljena
na dan i noć što imaju dobro poznate
klimakterične tegobe i nikako više
ne odvaja ih svemoguća svjetlost

moje sunce je vidljivo na izlasku u (za)padu

trebala bih opet početi njegovati bol
i atmosferu samoće grliti rukama
meni to najbolje pristaje i otvara mi
neslućene mogućnosti polusažaljenja
dok počinjem gestama komunicirati sa sobom
svi zidovi imaju oblik staklenog zvona
u koje si izdašno distribuirao
vrijeme izgubljenih snova
iz sazviježđa lijevog stopala lovca

i oni se počeli (ras)padati

što bi rekli moji preci na kukavičluk
koji sam poprimila selidbom
u ogromno napušteno srce
i još da znaju kako sam
osmi mart provela na odjelu
uniformiranih balkanskih žena
u novim čizmicama mary poppins
sa neotvorenim kišobranom
koji bi možda usporio let ka dnu

i dalje ne znam padati

evo sad me grle samo tri promašaja
jučer danas i sutra potpuno identični
klaustrofobiji koju ćutim
(strjena) skorena na dnu šalice
nesuđena nam kava

i ovaj put sliči (pro)pasti

Zastavica

shadyyy

Poslano:
01. 05. 2014 ob 22:28
Spremenjeno:
01. 05. 2014 ob 22:31

Zdravo JUR, nekaj popravkov:

-in na svojo žalost sklepam

-tudi takrat nisem bila vešča padanja


-znova se učim hoditi na enak način (bolje je uporabiti enak kot isti)


-in razlagam znamenja nebes razdeljena
na dan in noč ki imajo dobro poznane
klimakterične težave in jih nikakor več
ne ločuje vsemogoča svetloba (predvidevam, da je imajo namesto imata, če se to nanaša na znamenja, saj imaš tudi dalje zapisano: in jih ne ločuje..)


-kaj bi porekli moji predniki na strahopetnost
ki sem jo prevzela s selitvijo (ker se nanaša na strahopetnost)


-še vedno ne obvladam padanja


-ravno zdaj me objemajo samo trije neuspehi (ravno zdaj se v tem kontekstu sliši nenaravno)


to je zdaj nekaj slovničnih popravkov, ostalo pa prepustim drugim :)

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
03. 05. 2014 ob 23:19

tišina je danes postala neznosna
in moji vdihi upočasnjeni pri dotiku s pesmijo
z do pred kratkim dostopnih sedmih nebes

dva dela mene nista preživela padca

in na svojo žalost sklepam
da je od mene ostalo le še
preutrujeno srce in nekatere kosti
ki so v času otroštva napačno zrasle

tudi takrat nisem bila vešča padanja

znova se učim hoditi na enak način
kot sem to počela v tvoji senci
in razlagam znamenja nebes razdeljena
na dan in noč ki imajo dobro poznane
klimakterične težave in jih nikakor več
ne ločuje vsemogoča svetloba

?moje sonce je vidljivono pri vzhodu na (za)hodu

( ni dobro tako dobesedno prevajati - lahko recimo takole: ko vzhaja, je moje sonce vidno na zahodu)


lahko bi spet začela gojiti bolečino
in atmosfero samote objemati z rokama
meni to najbolj pristaja in mi odpira
nepredstavljive možnosti polovičnega pomilovanja
ko začenjam z gestami komunicirati s seboj
vse stene imajo obliko steklenega zvona
ki si ga obilno zalagal
s časom izgubljenih sanj
iz sozvezdja lovčevega levega stopala

tudi onie so začeli (raz)padati

(one - stene!)


kaj bi porekli moji predniki na strahopetnost
ki sem jo prevzela s selitvijo
v ogromno zapuščeno srce
in če bi še vedeli, da sem
osmi marec prebila na oddelku
uniformiranih balkanskih žena
v novih škorenjčkih mary poppins
z neodprtim dežnikom
ki bi mogoče upočasnil let proti dnu

še vedno ne obvladam padanja

zdaj me objemajo samo trije neuspehi
včeraj danes in jutri popolnoma identični
klavstrofobiji ki jo čutim

strjena na dnu šalice skodelice

kava, ki nama ni bila usojena


tudi tokrat spominja na (pro)pad

Zastavica

Jure Drljepan (JUR)

Poslano:
04. 05. 2014 ob 00:07

Čas (ne)dojemljivih padcev



tišina je danes postala neznosna
in moji vdihi upočasnjeni pri dotiku s pesmijo
z do pred kratkim dostopnih sedmih nebes

dva dela mene nista preživela padca

in na svojo žalost sklepam
da je od mene ostalo le še
preutrujeno srce in nekatere kosti
ki so v času otroštva napačno zrasle

tudi takrat nisem bila vešča padanja

znova se učim hoditi na enak način
kot sem to počela v tvoji senci
in razlagam znamenja nebes razdeljena
na dan in noč ki imajo dobro znane
klimakterične težave in jih nikakor več
ne ločuje vsemogoča svetloba

moje sonce vzide ko pade na zahodu

lahko bi spet začela gojiti bolečino
in atmosfero samote objemati z rokama
meni to najbolj pristaja in mi odpira
nepredstavljive možnosti polovičnega pomilovanja
ko začenjam z gestami komunicirati s seboj
vse stene imajo obliko steklenega zvona
ki si ga obilno zalagal
s časom izgubljenih sanj
iz sozvezdja lovčevega levega stopala

tudi one so začele (raz)padati

kaj bi porekli moji predniki na strahopetnost
ki sem jo prevzela s selitvijo
v ogromno zapuščeno srce
in če bi še vedeli, da sem
osmi marec prebila na oddelku
uniformiranih balkanskih žena
v novih škorenjčkih mary poppins
z neodprtim dežnikom
ki bi mogoče upočasnil let proti dnu

še vedno ne obvladam padanja

zdaj me objemajo samo trije neuspehi
včeraj danes in jutri popolnoma identični
klavstrofobiji ki jo čutim
strjena na dnu skodelice
kava, ki nama ni bila usojena


tudi tokrat spominja na (pro)pad

Zastavica

Jure Drljepan (JUR)

Poslano:
04. 05. 2014 ob 00:09

shadyyy in Lidija
hvala za korekcije

in LP

JUR

Zastavica

Komentiranje je zaprto!