Čisto po tiho,
že skoraj neslišno,
si se pokril z mojo odejo,
ki je počasi, ampak res počasi,
skozi vse štiri letne čase večkrat zapored,
naposled le postala najina. Vse se je zgodilo tako
počasi in tako tiho, da me je strah zvoka, ki pride ob slovesu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anja G.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!