Za okni hlipa noč
in nihče ti ne ponudi vzglavja
da bi na njem zazibal
svojo uspavanko
iz posušenega srebra.
Vsemu navkljub
boš navsezgodaj,
ko bo zacvetelo
brezbrižno nebo,
zaupal negibnim ulicam
svetlobo svojih korakov
in sončnim solzam
prazne votline svojih oči,
v katerih gnezdijo zapozneli zvoki
tvojega sivolasega kesanja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!