EVFROZINA

Let štirideset skrival svoje cice
je brat Smaragdus pod meniško kuto,
prebil v molitvi sleherno minuto
pod varstvom božjim svete je trojice.

Ko mine čas in že nad njim solzice
ob smrtni postelji rose sočutno,
skrivnost razkrije zbranim to neslutno,
da objokujejo telo device.

Potem umre. Osuplo vsi prisotni
strmijo v njeno velo truplo; v dušo
se prikrade dvom, ogorčenost in gnus;

a že zasije nimb krog nje divotni
in ganjeni hite poljubljat družno
ji rob obleke trepetajočih ust...

SEBASTIJAN 

Spominjam svetega se Sebastijana,

ki na oltarju cerkve je trzinske

kot marmorni mladenič poln elana

upodobljen v trenutku smrtne stiske:

privezan k deblu kip se zvija v ranah,

prebodle puščice so ga zločinske,

z očmi medlečimi stoji kot v sanjah,

ne ganejo te muke ga trpinske.

A po legendi, ki meji na bajko,

svet Sebastijan tem ranam ni podlegel,

(kako se je izlizal ne bi vedel),

še večkrat je imel s cesarjem hajko,

dokler med rimske padel ni vojake,

ki so odvrgli ga na dno kloake.

 PELEGRIN

Pri Umagu leži

nek kraj, imenovan

Svet Pelegrin, prav tam

še cerkvica stoji

ob morju, ki buči

pod njo iz dneva v dan,

in v borih veter slan

ji psalterje šumi.

K tej cerkvi večkrat šli

smo s starši na oddih

in jaz, otrok zvedav,

nekoč pogum sem zbral

in vrgel kamen v zvon,

da je zaječal bron ...

ANTON PADOVANSKI

Anton Padovanski

križ-kraž po deželi

je šel italjanski,

da bi evangelij

oznanil poganom

in srca zacelil

dvomečim kristjanom.

Enkrat se namenil

je tja na obalo,

a ljudstvo neumno

ga ni poslušalo,

le ribe pogumno

iz vode zamika,

prisluhnile strumno

so naukom svetnika.

JANEZ KRSTNIK

Kip Janeza Krstnika

z bandero in Jagnjem Božjim

ob nogah, kip svetnika

brez glave, na komodi,

(kjer moja mati hrani

perilo, rjuhe, čipke)

je votel porcelan in

zgolj bled, cenen ulitek,

ki ga nekoč je dedku

za god kupila mama,

(pred slabimi sto leti),

a vendar v tem posnetku,

ki žal mu manjka glava,

zdaj ves moj rod se sveti.

BERNARD

Kot šolarček nekoč

vzel v roke sem roman

z naslovom: Svet Bernard

in bral tja pozno v noč

kaj vse ta sveti mož

v življenju je počel,

kaj skusil, pretrpel;

in čudil se na moč

številnim čudežem,

ki so ga spremljali

na poti trnjevi;

Kako mu je Gospa

pozdravila ekcem,

ko iz dojke brizgnila

mu mleko je v oči.

https://www.youtube.com/watch?v=v4Wj4eJ0-bg

LITERARNI NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO POEZIJO ali KRATKO ZGODBO z naslovom "V sožitju"

Društvo Romski informacijski in znanstveno-raziskovalni center Slovenije Anglunipe,

Linhartova cesta 13, Ljubljana

Zveza Romskih skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik,

Litijska cesta 81/A, Ljubljana

RAZPISUJETA

LITERARNI NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO POEZIJO ali KRATKO ZGODBO

z naslovom:

»V sožitju«

Na natečaju lahko sodelujejo vsi ne glede na starost in etnično pripadnost. Sodelujejo lahko torej pripadniki romske skupnosti kot tudi pripadniki večinske populacije pod pogojem, da se pesmi ali zgodbe dotikajo romske tematike. Pesmi/zgodbe lahko oddate v romskem ali v slovenskem jeziku.

Kako sodelovati?

Pošljete nam največ tri pesmi/zgodbe do vključno 31.10.2014 na naslov [email protected] v word formatu. Dokument s pesmimi označite s šifro in ga priložite email sporočilu, označenem z zadevo: Za literarni natečaj. V spremnem pismu navedite svoje kontaktne podatke (ime in priimek, letnico rojstva, naslov bivališča in telefonsko številko ter šifro).

Poezijo in kratke zgodbe bo ocenjevala tričlanska komisija, ki jo sestavljajo HarisTahirović (predsednik Društva Anglunipe – RIC in strokovnjak za romski jezik), Vesna Anđelković (dramska igralka) in Robert Mohorič (dolgoletni sodelavec Društva Anglunipe in projektni sodelavec na Radiu Študent)

Natečaj se bo zaključil s slovesno razglasitvijo rezultatov komisije in podelitvijo simboličnih nagrad najboljšim trem izbranim na literarnem večeru »V sožitju«, ki bo 05.11.2014 ob 19h v Upravni hiši SEM-a (Slovenski etnografski muzej), Metelkova 2 v Ljubljani, kjer se boste udeleženci natečaja lahko s svojimi avtorskimi deli tudi predstavili.

VABLJENI K SODELOVANJU!

Ekipi Društva Anglunipe – RIC

in Zveze Umbrella - Dežnik

Revija Mladika razpisuje 43. literarni natečaj

1. Revija Mladika razpisuje XLIII. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi.

2. Na razpolago so sledeče denarne nagrade:
PROZA
prva nagrada 500 €
druga nagrada 300 €
tretja nagrada 250 €

PESMI
prva nagrada 300 €
druga nagrada 150 €
tretja nagrada 100 €

3. Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih (format A4) na naslov MLADIKA, Ulica Donizetti 3, 34133 TRST, do 1. DECEMBRA 2014. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani (oziroma 25.000 znakov), ciklus poezije pa naj predstavlja samo izbor najboljših pesmi (največ deset). Tekste in šifre lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: [email protected]

4. Ocenjevalno komisijo sestavljajo: pisateljica Vilma Purič, prevajalka prof. Diomira Fabjan Bajc, pisateljica Evelina Umek, prof. Marija Cenda ter odgovorni urednik revije Marij Maver. Mnenje komisije je dokončno.

5. Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku – Prešernovem dnevu – na javni prireditvi in v medijih. Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 2015. Objavljena bodo lahko tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo.

Imaginativnost španske lirike je pritegovala oblikovno in izpovedno že Prešerna (Gazele, Glosa: »… nam spričujeta pisarja / Luzijade, Don Quixota, / kákokšne Parnase pota - / slep je, kdor se s petjem ukvarja«, Romance itd.), nato vidneje Župančič (Gazela…), Alojz Gradnik (Črni angeli. Molčeče ure, in Gradnik je izvrstno prevajal Lorco!), Ivo Gruden (Pod Šempolajem), Anton Vodnik (Četrta vigilija,, Sončni mlini, Glas tišine), Srečko Kosovel (Ostri ritmi, Smrtni opoj), Edvard Kocbek (Melodija), Božo Vodušek (Ladja sanj), Jože Udovič (Ogledalo sanj, - Vizija, Podobe, Jelen vetra), Stanko Vuk (Prva pesem), Bogomil Fatur (Serenada), Jože Javoršek (Sanje), Ada Škerl (Jesenski pastel), Dane Zajc (Ujeti volk, Veliki črni bik, Črni deček, Kepa pepela), Kajetan Kovič (Steblo v duši, Bik), France Forstnerič (Balada o konju, ki ni našel cest), Veno Taufer (Poldan), Saša Vegri (Kje je žrebec), Miroslav Košuta (Pesem o morju), Janez Juvan (Utopljenec), Valentin Cundrič (Maj), Svetlana Makarovič (Mačka 2), Niko Grafenauer (Kamen), Erik Prunč (Ajda), Vladimir Gajšek (Mesec v kvadratu), Tone Dodlek (Paso de muerte); če hkrati vemo, da je španske romance pri nas prvi prevajal Stanko Vraz (največkrat osmerec z asonanco v vsakem drugem zlogu, tudi šesnajsterec z zaporedno asonanco), lahko ugotovimo, literarnozgodovinsko relevanco, ki se je nujno morala nadaljevati v smislu osvobajajočega duha in v poetični ali lirični drami (Dominik Smole, Gregor Strniša, zlasti pa »Otroka reke« in »Potohodec« Daneta Zajca).

Matej Krevs