Mleko v prsih se je drobilo

in prah ne zna tako objemati

kot gola koža.

In roke so pozabile,

kje so zarisane črte,

ki sklenejo krog

okrog otroškega telesa.

Besede so se drobile

in špičasti konci so znali le sekati

in na ustih ni bilo ognjiča.

Šolska kreda se je drobila,

ko je v roki sledila drilu

v pretežki šolski torbi,

z voskom na ponošenih cunjah.

Ljubezen se je drobila.

Drobtinice strogo odmerjene

na včeraj, danes, jutri,

z bremenom pokore,

ki se je plazila po sledeh drobtinic

mleka, zlogov, sodb.

Drobtine kot pepel.

In žara?

Njeno mesto ni na oltarju,

naj jo skrije nagrobni kamen.

V enem kosu!

Evelina