
Na meni nekdo leži
ki me plaho gleda v ustnice
in me toplo draži da se zvijam
z gostimi pogledi mi pada na obraz
- sramežljivo mežika.
Vse se ustavlja, vso hitenje,
gledanje na kazalce ki tečejo,
vse se ustavi ko me pogleda
tiho me reže z izdihom
in si plaho ogleduje telo -
Kako zares preproste
so njene oči - preprosto zelene
preprosto neopisljive in nejasne
vse ostalo se zdi ostro in tam -
njen pogled me neboleče muči.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Andrej Jesenovec
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!