
"Grohar, ti nesrečni Grohar!
kaj postopaš ti za mano?
Ne pečam se z notarijo,
de imel bi plačo bajno;
nimam skrinje polne soldov,
polne soldov in dukatov
de bi, Grohar! ti podaril
premoženje res bogato,
sem prereven, de ubogim
svojo bi razdajal hrano,
Grohar, ti nesrečni Grohar!
kaj postopaš ti za mano?"
"Ne zameri, ne zameri,
Cankar, s klanca siromakov!
Naj tekó ti mirni dnevi,
Bog ti živi dušo blago,
meni štiri, mislim, dneve,
kruli trebuh neprestano,
tri bi človek še prenesel,
al četrti dan mi glavo
hoče od gladu zmečkati...
Glej, če nimaš kruha, vdano
bi te vsaj za čik poprosil,
brez pokoja to za tabo
vódi mi poglede, misli
in nogé z močjo neznano,
koder hodiš, duša blaga,
Cankar, s klanca siromakov!"
![]()
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!