Jason te je rezerviral za nocoj. Prinesel je novo obleko. Majhna je, morala boš paziti, ko jo boš zapenjala. Nič hudega, če se ti bo zataknila glava. Ta del telesa boš lahko pustila na nočni omarici, ne bo opazil. Ne bo te poljubljal. Ne vznemirjaj se, če se te bo dotikal s predmeti. Mogoče te bo vmes vseeno pobožal.
Z Jasonom sem vedno tiho. Ustnice mi zavije v črno in zapove molk. Njegova barva ne pripoveduje. Zažre se in zavlada. Naslednjič ga bom premagala. Delala se bom temno. Dovolj za brezbesedje. In ko me bo hotel obarvati, ne bo našel podlage. Zaspano se bo obračal in skušal loviti nitke. Jaz pa se bom razprla. V belo.
Danes sem začutil v tebi nekaj novega. Nežnost. Brez nje ni čustvenega napredovanja. Zakaj nisi slekla obleke? Moral ti jo bom sam. Centimeter za centimetrom. Dokler mi ne bo ostal v rokah samo tvoj ovratnik. Dokler ne boš mrtva obsedela čakajoča na novo stranko. Pohiti, zlekni se. Zaklenil bom vrata, skozi okno vstopa enak dan.
Poslano:
25. 04. 2014 ob 14:01
Spremenjeno:
07. 07. 2014 ob 15:51
Isti dan
Jason te rezervirao za noćas. Donio je novu haljinu. Mala je, morat ćeš paziti kako je zakopčavaš. Nema veze, ako ti ne ide preko glave. Taj dio tijela možeš pustiti na ormariću kraj kreveta, neće primijetiti, jer te ne ljubi. Ne sekiraj se, bude li te dodirivao predmetima. Možda će te ipak između pomilovati. Vidjela sam da razmišlja. To je dobar znak.
S Jasonom uvijek šutim. Usne mi zavije u crno i zapovjedi muk. Njegova boja ne priča. Upije se i zavlada. Drugi put ću ga nadvladati. Pravit ću se da sam tamna. Dovoljno za nerječitost. I kad me bude htio prefarbati, neće naći podlogu. Pospano će se okretati i pokušavati uhvatiti niti. A ja ću se otvoriti. U bijelo.
Danas sam u tebi osjetila nešto novo. Nježnost. Bez nje nema čuvstvenog napredovanja. Zašto nisi svukla haljinu? Morat ću je sam. Centimetar po centimetar. Dok mi u rukama ne ostane samo tvoja kragna. Dok mrtvo hladna ne zasjedneš čekajući novu stranku. Požuri, zavuci se. Zaključat ću vrata, kroz prozor ulazi isti dan.
Lp, breza
Breza, hvala!
:-)
Lp,
Vesna.
Všeč mi je, kako na enak dan zremo s treh zornih kotov. Pri prvi kitici sem bila sprva prepričana o vsevednem, tretjem pogledu, zato me je zmotil del, ki se iz te perspektive seli v osebni pogled: "Videla sem ga razmišljati. To je dober znak."
Le to bi odstranila, sicer pa se mi zdi pesem odlična.
Lp, Ana
urednica
Poslano:
26. 04. 2014 ob 17:25
Spremenjeno:
26. 04. 2014 ob 17:26
Prav vidim prizor nje in njega in - nič kaj rožnato, a prepričljivo. Pesem je polna tvojega bogato simbolno metaforičnega jezika, ki zlahka nosi več pomenov. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!