Nedelja po sveti maši. Trg poln ljudi.
Vsi pražnje oblečeni.
Gospodje obvezno s klobuki.
Nekateri z odprtimi dežniki prestrezajo sončne žarke,
drugi jih nosijo kot pohodno palico.
Gospe ob sejemskih stojnicah,
kupujejo in klepetajo.
Dečki pogledujejo za
orožniki in uniformiranci požarne straže.
Mala deklica se igra v prahu ulice.
Visoko nad trgom (zgoraj desno), na zvoniku bije ura,
malo nižje na pročelju Kutinove hiše
kažipot z dvojezičnim napisom.
»Weg zur Grotte« »Pot k jami«.
Pod napisom ostareli možakar kadi pipo.
Obrnem razglednico. Na hrbtni strani napis:
»Izdal: Maks Šeber. Postojna 1906.«
Prevzame me otožnost.
Na sliki 108 ljudi in tri drevesa.
Vsi so že mrtvi.
Poslano:
25. 04. 2014 ob 09:38
Spremenjeno:
27. 04. 2014 ob 00:47
"Mrtvi živijo, živi umro" (Patrice M. Some, Burkina Faso - O vodi in duhu).
Čestitke
Poslano:
25. 04. 2014 ob 12:30
Spremenjeno:
27. 04. 2014 ob 00:47
Sto godina kasnije
Nedjelja poslije svete mise. Trg pun ljudi.
Svi praznično obučeni.
Gospođe obavezno sa šeširima.
Neki s otvorenim kišobranima odbijaju sunčeve zrake,
drugi ih nose kao podupiruće štapove.
Gospođe kraj vašarskih tezgi
kupuju i prepričavaju.
Dječaci se oziru za
žandarima i uniformiranim požarnim stražarima.
Mala djevojčica igra se u prahu ulice.
Visoko iznad trga (gore desno) na zvoniku odzvanja sat,
nešto niže na pročelju Kutinove kuće
obilježje s dvojezičnim natpisom:
»Weg zur Grotte« »Put do jame«
Ispod natpisa osivjeli starac puši lulu.
Okrenem razglednicu. Na poleđini natpis:
»Izdanje: Maks Šeber. Postojna 1906.«
Obuzme me sjeta.
Na slici 108 ljudi i tri stabla.
Svi su već mrtvi.
Ma bravo, Srečko!
Lp, breza
Poslano:
25. 04. 2014 ob 20:54
Spremenjeno:
27. 04. 2014 ob 00:47
Kakor dokumentarec! Popišeš vzdušje, zarišeš vzdih nad minljivostjo. Super, Srečko.
Lp A
Poslano:
26. 04. 2014 ob 00:18
Spremenjeno:
26. 04. 2014 ob 11:50
Svit, breza, Andrejka hvala.
Breza najlepša hvala za prevod!
Lep pozdrav. Srečko :)
Poslano:
26. 04. 2014 ob 23:04
Spremenjeno:
27. 04. 2014 ob 00:19
STO LET POZNEJE
http://www.youtube.com/watch?v=qd2oQvvjFO4
Andrejka pravi, da je pesem kot dokumentarec. Res je, kajti tako, kot opisuje dogajanje, prestreza trenutek v živem gibanju časa. So upodobljeni mrtvi? Eh, saj živijo na razglednici in v Srečko pesmi. Nekateri od stotih Postojnčanov imajo potomce celo na Pesem si. Nekateri mogoče celo to berejo. Še ena, "srečkova," za razmislek.
Čestitam za pesem in seveda za raglednico iz leta 1906. Naj živi Postojna :)
Lp,
Jupiter!
Poslano:
27. 04. 2014 ob 00:15
Spremenjeno:
29. 04. 2014 ob 20:27
Jupiter, hvala za komentar.
Lep pozdrav. Srečko :)
Poslano:
27. 04. 2014 ob 00:27
Spremenjeno:
27. 04. 2014 ob 00:48
Pozdrav.
Jaz bi zaključek še malce dodelala, kakšno besedo mogoče izpustila, da bi bil še močnejši.
lp, T.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Srečko Plahutnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!