Ni več smrti, ni tega,

takrat ni bilo,

nebesa in zemlje,

biva a ne biva,

ni bilo vode ne brezna,

luksuz noči in dneva,

to s pojavom toplote se razvilo,

vrv ta je že napeta...., vrat bolečina,

s strahom ploditve zgoraj tam,

slovo zdaj od boga,

nato rojene od porodnice,

vzdignil se je prah,

vendar ne...,

k sedmim bogovom sem odšla,

a videla...,

žrtev napeva v dvojni sili darov,

ozračje in potem še luč.

Blažka Bečan