ROMANCA V MESEČINI

 

Ko sva šla sinoči v mesto,

taka luna je sijala,

kot da bi jo kdo narisal;

silno svetla velikanka

te je čisto osupnila:

Glej, kako nocoj neznanska

luna tam na nebu sveti,

rdeča kakor pomaranča …

si mi rekla vsa iz sebe

in pomislil sem: Da, draga,

tale noč zna biti divja!

 

Šla sva mimo Orto Bara –

hrup in gneča nepopisna;

živa glasba je igrala,

nek pijanec ves zelen je

tam jelene klical s praga –

malce šolne ti poškropil,

nanj si zdrla se kot sraka,

komaj sem te spet pomiril,

polna luna je, za vraga!

sem pomislil, ko bila sva

po tej sceni zopet sama.

 

Šla k ljubljanskemu sva gradu,

kjer ljubimcev kolonada

se sprehaja v mesečini.

Nisva vzpela se kot kakšna

botra v Lorcovi romanci,

bolj počasi sva krevsala

in ob vznožju hriba raje

vožnjo z gondolo plačala.

Tisto noč se grad je svetil

na zeleno – kakor v sanjah

stala si pred mano ista

slepa  mesečna ciganka:

koža in lasje zeleni,

oči – srebrnika hladna,

verde que te quiero verde,

sem pomislil ves zasanjan,

pa ti mobi je zazvonil

in je k vragu šla romanca.

 

 

Šla sva dalje, dol po hribu,

polna luna se nad nama

je smejala na široko,

ko prišla sva do vodnjaka,

si ti komaj še hodila,

ker te je potreba strašna

mučila, da si medlela,

rekel sem ti: Zdrži, draga,

za vogalom, glej, prav blizu

Tromostovje se nahaja

in pod njim je toaleta ...

Toda v tem si ti že našla

bolj umetniško rešitev

in v zavetju cvetličnjaka

pločnik z lužco okrasila

in pomislil sem: Za vraga,

lunin ščip res navdihuje!

 

 

Šla sva slednjič še do puba,

ki se Sax pub imenuje,

tam v Trnovem sva pristala,

kraj nesrečnega imena!

Živa glasba je igrala,

družba pisana krog naju

je prepevala pijana,

žal oba sva brez posluha,

pa sva jim le pomagala

pivske prazniti kozarce,

dokler ni slabost me strašna

tja h Gradaščici zvabila

in izbruhal sem od kraja

vse, kar prej sem vase vlival,

dvojna luna se smehljala

vame je z gladine reke,

ko začutim iznenada,

da me vleče dol v globino

sila temna, nepoznana,

ki me hoče utopiti,

tam, kjer mesec se nahaja,

in pomislil na grozljivo

smrt sem pesnika Li Baja,

ki utonil je v tolmunu,

ker pijan je, brihtna glava,  

hotel lunin lik objeti.

 

 

Drugo jutro sem ves zmačkan

zbudil z ustnico krvavo

sredi čudnega se kraja,

kmalu sem dojel, da tole

policijska bo postaja.

V hipu sem se streznil, misel

nate me obšla je mračna,

kar zaslišim iz sosednje

celice tvoj glas, ki plaka

in me po imenu kliče.

Tu sem, rečem, tu sem, draga!

In presrečna skoz rešetke

sva poljub si izmenjala,

sled solza na tvojih ustih

sled krvi je z mojih sprala,

vtem prišel je paznik s ključi

in odklenil težka vrata

je samice, kot zločinca

z glavo sklonjeno odšla sva

na svobodo, pri izhodu

še nočitev poravnala

ter krenila proti domu

zmedena in razcapana,

a vesela, da težave

včerajšnje so zdaj za nama -

res še dobro, kaj, če vedno

polna luna bi sijala,

ne samo na vsake kvatre,

sem pomislil, ko prikradla

sva naposled sredi dneva

do domačega se praga.

 

 

Matej Krevs

Matej Krevs

Poslano:
22. 04. 2014 ob 11:30
Spremenjeno:
23. 04. 2014 ob 01:06


silno svetla velikanka:   supermoon is the coincidence of a full moon or a new moon with the closest approach the Moon makes to the Earth on its elliptical orbit, resulting in the largest apparent size of the lunar disk as seen from Earth.

botra v Lorcovi romanci:    Mesečna romanca: Že se vzpenjata dva botra                                                                                                              do visokih balkonov.

                                                                       Puščajoč za seboj sled krvi.

                                                                       Puščajoč za seboj sled solza.

Zeleno, ki te hočem zeleno.
Zeleni veter. Zelene veje.
Ladja na morju
in konj na planini.
S senco ob pasu
ona sanja na balkonu,
polti zelene, las zelenih,
z očmi od hladnega srebra.
Zeleno, ki te hočem zeleno.
Pod ciganskim mesecem
stvari jo motrijo
in ona jih ne more motriti.

                                  Federico Garcia Lorca

krevsala: glej moje uporabniško ime

Verde que te quiero verde: zeleno, ki te ljubim zeleno

Li baiLi Bai (701[1]–762), also known as Li Po, was a Chinese poet...
There is a long and sometimes fanciful tradition regarding his death, from uncertain sources, that Li Bai drowned after falling from his boat when he tried to embrace the reflection of the moon...



Zastavica

Lucija Lotus Mlinarič

Poslano:
22. 04. 2014 ob 12:59

:)

Zastavica

levcek

Poslano:
22. 04. 2014 ob 18:12

Ja madonca kako lepo si to napisal čestitke

lp, Mateja

Zastavica

Matej Krevs

Poslano:
23. 04. 2014 ob 00:37

Ja hvala, levinja Mateja:-)

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
23. 04. 2014 ob 22:33
Spremenjeno:
25. 04. 2014 ob 04:53

Res, zabavno in tekoče ter polno (napolnjeno z zelenim, Ljubljano, ogromno luno in njenim vplivom na zgodbo). Škoda bi je bilo ne izpostavit!

 Čestitke.  Lp, lidija

Zastavica

Martina Pavlin-Essentia

Poslano:
25. 04. 2014 ob 04:52
Spremenjeno:
25. 04. 2014 ob 13:56

Matej, pohvale tudi z moje strani!

lp, Essentia

Zastavica

Matej Krevs

Poslano:
26. 04. 2014 ob 00:04
Spremenjeno:
26. 04. 2014 ob 00:25

hvala, Essentia


Je pa malce zanimivo v zvezi s to romanco, da je pred 21 leti pač ne bi mogel napisati, saj takrat ni bilo ne Orto bara (odprt 1994) ne gondole (vzpenjače) na ljubljanski grad, niso ga osvetljevali z zeleno, ni bilo mobitelov in vinjenih oseb še niso pripirali na policijskih postajah do streznitve...

LP Matej

Zastavica

Matej Krevs

Poslano:
17. 11. 2014 ob 18:19
Spremenjeno:
17. 11. 2014 ob 18:21


  

  in pomislil na grozljivo

  smrt sem pesnika Li Baja,

  ki utonil je v tolmunu,

  ker pijan je, brihtna glava,  

  hotel lunin lik objeti.

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
23. 01. 2015 ob 11:43

Matej, pesem sem zdaj lektorirala, ostaja pa še tole:

dvojna luna se smehljala

mi je iz gladine reke,


Ker ne more biti V gladini, ampak le NA gladini, tudi ne more biti IZ gladine, temveč Z gladine; ob tem pa se ritem podre, zato je tu potreben malce večji popravek, npr.

polna luna se smehljala

vame je z gladine reke


Lp,

Kerstin

Zastavica

Matej Krevs

Poslano:
23. 01. 2015 ob 17:00

aha, pa naj bo tako:


polna luna se smehljala

vame je z gladine reke


najlepša hvala za lektorizacijo, 

Lp M

Zastavica

Maša GL

Poslano:
29. 05. 2020 ob 21:55

Odlična!

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Matej Krevs
Napisal/a: Matej Krevs

Pesmi

  • 22. 04. 2014 ob 11:25
  • Prebrano 1254 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 651.28
  • Število ocen: 19

Zastavica