Droben kos ledu, sredi oceana,
temni so oblaki, močno ga premetava.
Usoda je blago, zato ne kroji se sama,
trudi se zares, a predaleč je obala.

Voda ga premika, sonce oblikuje,
zvezde so pozorne na vse njegove gibe,
med strašnimi valovi se počuti tuje,
trudi se, brezupno, zakriti svoje hibe.

Resnica je morda le kopija obzorja,
šele, ko si truplo, prihajajo galebi.
Grenkoba življenja je kot slanost morja,
droben kos ledu se odseva v tebi.

Ace high