Zrem, zrem v slike.
Zrem v slike in spomine ter stare, bodeče bolečine.
Kot drevo padlo listje jeseni, tvojega pogleda ne pogrešam več.
V meni nov obraz in želja, ki ne mine.
Ona! Čarovnija, ki obudi vse lepo.
Diši po pomladnem jutranjem soncu.
urednica
Poslano:
20. 04. 2014 ob 00:48
Spremenjeno:
20. 04. 2014 ob 18:13
Pozdravljena, tiat, in dobrodošla na Pesem si. Lepo, da si se nam pridružila.
Včasih tudi kaj pokomentiramo, morda avtorju pomaga pri nadaljnjem ustvarjanju ... vsaj to je naš namen. Takole vidim tvojo pesem, ki mi je všeč in ima svoj čar:
Zrem v slike in V spomine ter in stare, bodeče bolečine.
Kot drevo padlegao listjae jeseni, tvojega pogleda ne pogrešam več.
V meni nov obraz in želja, ki ne mine.
Ona! Čarovnija, ki obudi vse lepo.
Diši po pomladnem jutranjem soncu.
Zakaj sem prečrtala - želja, ki ne mine - ker je klišejska besedna zveza, poskusi konkretno opredeliti željo ali pa je raje ne razlagaj, enako je z obudi vse lepo - poskusi povedati z detajlom (npr. obudi dotik / ali pa pusti samo Čarovnija, ki budi.) Upam, da ti bo kaj v pomoč, da se ti zdi takole komentiranje OK - in pogumno ustvarjaj še naprej,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tiat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!