Brez zakritih ustnic
zrem v glasno ogledalo.
Melodija jasna pred minuto
brenči le še kratke tone
in jaz je nem
in misli v njem
preširoke in preozke
za hladno steklo
ukradeno od
včeraj.
Zavijam se v meglo,
kričim brez cenzure
vase in v krive prste,
ki ne režejo kot včeraj
in čas je ničen,
prekratek kot odeja
pletena za poletje,
ukradena od
včeraj.
Razpadem in nisem prva,
ki jo je požrl lasten ritem
besed in črk - boleče - hrepeneče,
ko se druži in preliva,
jaz pa nisem tisto,
kar kaže ogledalo
zakritih ustnic in pogledov -
nemo,
tiho …
sem ukradena od včeraj.
Krasna poetika, lepo ujed hip zavedanja razkoraka med včeraj in sedaj, ko je včeraj še tako živ, danes pa je razočaral ...
koliko vsega in koliko niča je samo v vzih:
...
in jaz je nem
in misli v njem
preširoke in preozke
...
Čestitke.
LP, lidija
Hvala ... sem se trudila ujeti včerajšnji ritem.
LP, Shadow
Ti pa nisi "od včeraj,"
IZVRSTNO
urednica
Poslano:
17. 04. 2014 ob 14:03
Spremenjeno:
17. 04. 2014 ob 14:09
Heh, hvala ;)
LP, Shadow
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!