vidim brate
premikajo se skozi poldneve
veter skriva svojo glasbo
sence pozabljajo naloge
smrtnikov v plaščih s severa
na hrbtih noži
globoko zasajeni v meso
skozi lupino in ovoje
da bi bila risba
mehkejša
zabrisani s krpo za očala
se ustavijo bratje
na vrtu pred začetkom hiše
odvržejo bremena
in goli pečejo zemljo
pred katero so očistili
ure in drevesa in rojstva
preslanih sadežev
gore temnijo obraze
z dolgim veslom se poslavlja
starec sredi jezera
z ribiško kočo
in jelenom na straži
bratom iz prstov kapljajo
zavetja cvetov
ki mokrijo njihove drage
Poslano:
15. 04. 2014 ob 22:37
Spremenjeno:
15. 04. 2014 ob 22:37
Bravo za stihove !
lp s mora !
Duško
Poslano:
16. 04. 2014 ob 08:00
Spremenjeno:
16. 04. 2014 ob 08:55
Hvala, Duško!
Tudi tebi pozdrav z morja.
:-)
Lp,
Vesna.
Poslano:
16. 04. 2014 ob 11:46
Spremenjeno:
16. 04. 2014 ob 11:47
odlično!
urednik
Poslano:
16. 04. 2014 ob 14:17
Spremenjeno:
16. 04. 2014 ob 14:42
Sarita, hvala!
Jošt, kako dobro si to napisal! Vesela sem, da je pesem pustila tak odtis v tebi.
:-)
Lp,
Vesna.
urednik
Poslano:
29. 04. 2014 ob 09:50
Spremenjeno:
29. 04. 2014 ob 13:00
Vesna, preko spremenjene besede, preko starca, je vstop v dodatno dimenzijo prav presenetljiv. Je zlitje in razlitje nove dimenzija življenja (človeka) in nove dimenzije pesmi (besede).
Neverjetno, kako se lahko popolnost nadgradi! Čestitam!
Lp, Jošt
Jošt, presenetljivo je to, da si opazil!
:-)
Lp,
Vesna.
urednik
Poslano:
29. 04. 2014 ob 10:15
Spremenjeno:
29. 04. 2014 ob 13:00
Ja, pesem je za vse, ki jo berejo. Super je, če ob njej začutiš, da govori tebi in da govoriš ti preko nje. Ne omejuj se.
:-)
Lp,
Vesna.
Pa solzijo njihove drage sem zamenjala z mokrijo njihove drage ... je manj določno.
:-)
urednik
Poslano:
29. 04. 2014 ob 21:00
Spremenjeno:
29. 04. 2014 ob 21:12
Ja, pesem (in nekaj poguma) tudi kasneje prišepne (še) kakšno besedo ...
Lp, Jošt
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!