bratje
vidim brate
premikajo se skozi poldneve
veter skriva svojo glasbo
sence pozabljajo naloge
smrtnikov v plaščih s severa
na hrbtih noži
globoko zasajeni v meso
skozi lupino in ovoje
da bi bila risba
mehkejša
zabrisani s krpo za očala
se ustavijo bratje
na vrtu pred začetkom hiše
odvržejo bremena
in goli pečejo zemljo
pred katero so očistili
ure in drevesa in rojstva
preslanih sadežev
gore temnijo obraze
z dolgim veslom se poslavlja
starec sredi jezera
z ribiško kočo
in jelenom na straži
bratom iz prstov kapljajo
zavetja cvetov
ki mokrijo njihove drage
Bravo za stihove !
lp s mora !
Duško
Hvala, Duško!
Tudi tebi pozdrav z morja.
:-)
Lp,
Vesna.
odlično!
Sarita, hvala!
Jošt, kako dobro si to napisal! Vesela sem, da je pesem pustila tak odtis v tebi.
:-)
Lp,
Vesna.
Vesna, preko spremenjene besede, preko starca, je vstop v dodatno dimenzijo prav presenetljiv. Je zlitje in razlitje nove dimenzija življenja (človeka) in nove dimenzije pesmi (besede).
Neverjetno, kako se lahko popolnost nadgradi! Čestitam!
Lp, Jošt
Jošt, presenetljivo je to, da si opazil!
:-)
Lp,
Vesna.
Ja, pesem je za vse, ki jo berejo. Super je, če ob njej začutiš, da govori tebi in da govoriš ti preko nje. Ne omejuj se.
:-)
Lp,
Vesna.
Pa solzijo njihove drage sem zamenjala z mokrijo njihove drage ... je manj določno.
:-)
Ja, pesem (in nekaj poguma) tudi kasneje prišepne (še) kakšno besedo ...
Lp, Jošt
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 15. 04. 2014 ob 22:28
- Prebrano 1213 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 696.64