
Med nebom in zemljo
je nekaj besed,
v velikih razdaljih
se lovijo,
da pridejo skupaj,
da zapišejo bistvo
pomena,
ki ga vsi iščemo.
V besedi,
v sliki,
še celo v sanjah.
A nebo je visoko
in zemlja široka,
tako se večkrat
izgubijo glasovi
in nastane tišina,
le kdo mi lahko prepove
pogovor same s seboj,
ki ga čujem,
ker sem blizu.
Zraven sebe
s skodelico kave
in njeno usodno
usedlino.
uff, kolko križišč, kamor lahko zaideš, pa si še vedno na pravi poti brezupa
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!