Ko se svet obrne na napačno stran,

si včasih sam,

nikogar ni, ki bi te pobiral s tal.

Hodim, pot vodi v raj,

žarim, ko sonce me pobere,

v tekočini izgubim roko,

z naslednjo kapljo cel izginem.

Svet je nov, drugačen.

Vkorakam  s ponosom v očeh.

Čutim, kako se vračajo moči.

Obdan z ljudmi, ki ne obračajo oči,

nisem več sam,si tudi ti.

Dvignejo me, kadar obležim,

slišim jok, kadar je neizbežen.

Živim.

Ne tonem v pozabo.

pomladno_jutro9