Padanje v oblaku
nevidna lupina
popkovina
je skrivnost
dotika
toplo človeškega.
Makove cvetove
mršijo
v mislih vsakdana
o polnosti opazovanega
o sreči drugega
o smislu igranega.
Kričijo po rdečem
cvetovi pomladi
s pokloni svetlobi
z melodijo popolnosti.
Luč ugaša željam
skozi mehkobo
bivanja pozabe
skrite usodnosti
razbite tišine.
Izgubljeno s hrepenenjem
jutro ljubezni
časopisnega prijateljevanja
Spremeni se
kot da je obstajala
nebesna norost
četrtka brez prstana.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sandra Kocijančič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!