Brani me pred temnim svetom in obratno

kakor s trnji brani barvo svojo

čudovita vrtnica škrlatno.

V opoju sonca zrasla je na grobu nepoznanega junaka.

In tam je sama.

In tam čaka.

Nekdo pa utrga to lepoto,

loči jo od šibke mati korenine,

zavije cvet in vso brhkoto

v temno barvo žalostnine.

Kriči na glas kako si ne želi praznine... a zaman.

Imela si svoj čas in plamen

spoznaj, da vsaka stvar na svetu mine.

Črn tulipan