Preprosto ker si
Čudno svetel si videti danes,
obžarjen z zvezdami
sredi popoldneva.
Skodelica v tvoji roki
odseva tišino in ustnice
plešejo po notnem črtovju
pozdrava.
Roke rišejo nove poti
čez bloke in hiške
tam na obrobju …
Moje misli žgečkajo
in jih barvajo
nežno rdeče.
Tvoje noge niso na tleh,
lebdijo
tik nad mojimi očmi,
tako da zatrepetam,
ko vonj kave
doseže moja ušesa.
Nemo te gledam,
ti vprašaš:
"Zakaj se smehljaš?"
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
- 07. 04. 2014 ob 21:00
- Prebrano 595 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 178.92
- Število ocen: 5
