Stopnjuje se počasi, pekoče.
Sem rekla pekoče?
Cvrem se,
v hladu, ki greje podplate
in hodi namesto mene,
ko se priklenem na stol,
da bi lažje zbežala.
Svet se je okužil z nedeljo.
Jaz sem ta nedelja,
to brezdelje, ki postaja vrh
populacije brezčasnih idej,
ta izbris obrisa,
ki prebere naš svet,
naš prostor
in nas same.
Nas, ki v kamrah doživljamo vrhunce
in ližemo orgazme po žlicah,
ker smo na psu
in varčevati pomeni živeti.
Živeti na rdeči ulici,
ali v večni nedelji,
ali pa samo dihati
ter se pretvarjati, da se prsi premikajo
in brezvoljno kazati s prstom.
Vsi so krivi,
jaz pa okrogla stopicam za njimi,
včasih poskakujem,
odvisno od programa,
ki ga nisem izbrala,
ker sem apatično sedela doma.
Zmeraj zadeneš žebljiček Maja... zelo dobro povedano- v dobro pesem.
lp
Pesem, ki se na zanimiv in oster način sprašuje o konvencionalnih vrednotah, ki smo jih prevzeli, nadgrdili in jih prenašamo v nedogled, ne da bi se spraševali, čemu sploh so. Biti ves čas brez dela in imeti vsiljeno nedel(j)o, pred televizorjem bežati v pozabo in se sklicevati na druge ... svet, ki je zastal in se ne ozira na moč zaprtih v varčevanje. Zanima me, kaj se bo zgodilo, ko bo ta moč izbruhnila. Pesem, ki spodbuja številne razmisleke, čestitke,
Ana
Hvala, Ana!
Sončen pozdrav,
Maja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: majamiloševič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!