Ko nekaj časa pišeš in opazuješ dogajanje na portalu ti prav kmalu postane jasno, da nekaj ne štima
in ne vem mogoče sem v vsej svoji naivnosti verjel, da naj bi bili poeti odprtega duha in bili strpni, ne vem
mogoče do povprečnežev kot sem sam a izgleda, da ni ravno tako. Nekateri prav uživajo v omalovaževanju
takšnih kot sem sam in ne razumem čemu. Ste kdaj pomislili vi nadpovprečneži, da nekomu tako kot na primer meni
te pesmi veliko pomenijo in v njih izlijem sebe in zakaj je tako težko sprejeti, da smo različni in da vsi ne moremo
biti nadpovprečni. Kaj se je zgodilo s tistim ŽIVI IN PUSTI ŽIVETI?
S spoštovanjem Igor
Poslano:
14. 10. 2012 ob 19:51
Spremenjeno:
10. 12. 2012 ob 11:38
Sem sicer čisto nova na portalu. Se pa strinjam z Vašimi ugotovitvami.
Lahko povem čisto iz svoje perspektive, pri svojih 16 pišem pač pesmi, ki jih nadihuje dan, niso neki velikanski literarni presežki, so pa pesmi, v katere dam vso sebe, vse takratne občutke in spoznanja.
Obožujem literaturo, slovenski jezik in vse, kar je povezano s slovenstvom.
Ravno pred kratkim pa mi je prijateljica, sicer ljubiteljska slikarka, dejala: "Ti veš, kako je to, če drugi presodijo, da tvoje delo ni dobro. Ampak čisto vsako delo je dobro, sicer iz svoje perspektive, ampak dobro. Vanj vlagaš trud in bi lahko bil deležen vsaj konstruktivne kritike, ne pa žal besede."
Moje skromno mnenje,
Nekoč bom morda izdala pesniško zbirko,
in bodo moji otroci brali slovensko besedo.
Zato vem čemu in zakaj pisati.
Lp, ana
Poslano:
15. 10. 2012 ob 11:00
Spremenjeno:
15. 10. 2012 ob 12:26
.
Komentiranje je zaprto!