zakaj češnja joče
govorila bi o češnji ki cveti
o tem kako jo je treba obrezati
da bo rodila rdeče plodove
nekaj jih vsako leto pojedo ptiči
a to ne šteje
le to da sedaj cveti
bi rada povedala
ko stopim pod njo in roj čebel
brenči vame
in stečejo solze po licu pesmi
takrat začudeno pogledam v krošnjo
zakaj jočejo cvetovi češnje
povedala bi o vijoličnih svitkih
ki so prekrili magnolijo
odpirajo se v velike čaše
in prehitro ovenejo
a to ni važno
a to ni važno
le da diši po ljubezni bi povedala
po njenem deblu hitijo mravlje
po med iz njenih cvetov
rada bi bila mravlja
ki nikdar ne zapusti kože
in še bi klepetala o regratovih cvetovih
o rumenih pogrinjkih na travniku
težko stopam po njem
ne da bi jih pohodila
a rada bi legla vanj
rada bi zaspala med njimi
medtem ko bi sonce božalo rane
bi govorila o sanjah
ki so se pletle v nočeh osame
in potem bi seveda stekel pogovor
še o vilah in škratih
še o vilah in škratih
o gradovih iz mehkih oblakov
o vodnjaku želja
o kovancih ki so bili vrženi vanj
o zvezdnih utrinkih ki padajo zastonj
o bledi luni ki ji je bil izmaknjen sijaj
o nočnem zvonenju
in nenazadnje bi spet prišla do resnice
o zatajenem nebu ki je mrzlo leglo na zemljo
P. s. posodi solze češnji in magnoliji in regratu in zato jočejo ... Občutena pesem o govorjenju, ki se boji povedati, kaj leži na zemlji, prav pri njegovih tleh. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: li
- 07. 04. 2014 ob 05:32
- Prebrano 1118 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 526
- Število ocen: 14