DEHTEČE ŽARENJE NOČI

    Rože na oknu se kopajo v soju

    večernega sonca v senci borovca,

    v ivju iglic in snopu svetlobe,

    zahaja podoba telesna počivat.

 

    Kot feniks, kot Atlantida se skrije,

    v globeli, v temi ljubezni pojoče,

    in skliče vse spomine telesne

    in iskre kresne v globočinah oči.

 

    S pogledom omamnim od žeje,

    z dotikom nežnim in točnim,

    v ljubezni prikliče vse zase,

    kar na lepih strunah trepeče:

 

    v dehteče žarenje noči.

domisljavec

Komentiranje je zaprto!

domisljavec
Napisal/a: domisljavec

Pesmi

  • 16. 10. 2015 ob 14:46
  • Prebrano 618 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 185.68
  • Število ocen: 9

Zastavica